Zapisi komika, ki teče

Nekaj časa tečeva ob reki, kjer v oči padejo zanimive restavracije. Pričakoval bi, da bodo imeli svoj mlin, ampak v tem koncu očitno to ni del tradicije, čeprav poslopje izgleda precej podobno mlinom na Muri. Na prvi postojanki pred privatno trgovino s hrano za ljudi in živali se Fiko zaplete v pogovor s trgovcem. Razloži mu celoten projekt teka po Jugoslaviji in mladenič je navdušen. Ko pritečeva s Simonom, sva že pravi zvezdi :D. Slikava se otročkom, ne vem, če sva mu zanim

Danes si privoščimo bogat zajtrk z jajci s čebulo in sirom na žaru kmetije Selinšek. Dejansko skuhamo v kuhinji in jemo v jedilnici kot gospodje. Ker sem pretirano spočit, kuham jaz, nekako pa že čutim, da bodo kasneje težave. Po obilnem zajtrku Fiko nabere 2 skledi murv na vrtu pred apartmajem, izkoristimo elektriko v kuhinji in naredimo še smoothieje za sabo Že na startu ob 11h je vroče kot v peklu. Izmenjam še par besed z lasnikom in začnem teči. Čez minuto sem že nazaj, s

Dan začnemo utrujeni in neprespani, saj smo imeli ponoči neljubo dogodivščino z mladima pijanima Albancema, ki sta pridrvela na parking v mercedesu, zganjala hrup in grozila, da nam bosta vlomila v avtohišo in pobrala kovčke in kolesa. Ob prvem prihodu niti nisem vedel, kaj se zares dogaja, Nika in Fiko, ki sta bila zunaj in sta se soočila z njima, pa sta bila pošteno prestrašena. Prestrašila ju je baterijska svetilka enega od varnostnikov s sosednjega lokala. Vrnila sta se š

Ko smo zvečer prispeli pred hotel River, so nas lepo sprejeli, lastnica je celo ponudila gratis sobe, ampak smo se zadovoljili smao z WCji in parkingom, kjer lahko prenočimo v svoji hiši na kolesih. Zjutraj so nas zbudili delavci, ki so urejali okolico in po obilnem zajtrku, smo jo mahnili preko albanske meje. Imeli smo različne podatke o tem, v kakem stanju je cesta in mislim, da nas je malo grabila paranoja po prehodu iz Kosova v Črno Goro, ampak delavci so rekli, da se tuk

Prebudimo se pred restavracijo Parku v Peći in do zadnjega se ne moremo čisto odločit, kako naj začnemo dan. Na koncu pade odločitev, da gre avtodom tako daleč, kot bo pač šlo, potem pa s Simonom ureževa po pešpoti, Nika in Fiko pa gresta okoli in naju na drugi strani pričakata. Prodajalec v elektrotrgovini nam je rekel, da bo to šlo, da zaradi betonskih klad ne bomo mogli čez z avtomobilom, ampak peš ne bo problemov, čeprav uradno tam ni več mejnega prehoda. Fiko je preveril