Zapisi komika, ki teče

Zbudila sva se na parkirišču na Razdrtem kako uro pred zborom. Prvi pohodniki so že šli mimo Balkan Campers Jerryja, da bodo zagotovo pri Vojkovi koči ob dogovorjeni uri. Midva se nisva pustila motit, postregla sva si s palačinkami in se pripravila za pot. Medtem se je parkirišče lepo polnilo in vedno več ljudi naju je prišlo pozdravjlat k Jerryju. Monika je pripeljala Šumija, Anko in Niko, moje veselje, potem pa z avtom odpeljala stvari na vrh. Malo čez pol deveto smo krenil

Počivališče na poti do Sviščakov je obliznilo sonce, ko sva z Boštjanom pokukala iz spalnih vreč. Kruh maslo in med naju bosta pognala v petkov dan, naberem obilno količino kopriv za špinačo, potem pa se odpraviva proti naslednji lokaciji, slaščičarni Ajdovščina, ki sva jo okupirala kot sva zdaj že naučena. Preveriva vtičnice in wireless internet in že tipkava po raunalnikih, da bodo na dan prišle odlične slike in tak zapis okoli njih. Družbo nama delata kava in čaj, privošči

Poslušam škrebljanje dežja po strehi in počutim se kot na taborjenju v Bohinju, ko sem bil še eMČe. Dež prijetno škreblja, platno je sicer zamenjal pleh, mene pa enako tišči scat in nočem ven, sem pa srečen, ker ne bo jutranje telovadbe. Zdi se mi, da mi nekdo trka po spalki. Nekaj časa poslušam in skušam ugotoviti, kaj bi bilo, potem pogledam in skočim pokonci. Na svoji koži sem se naučil nekaj novega o avtodomih. Če ne zapreš dobro vrat, ti dež namoči spalko. Danes se je čo

Dan se začne na parkirišču v centru Kozine, kjer sva si pripravila obilen zajtrk. Jerry odlično služi svojemu namenu, postelja s spominskim ležiščem si na srečo ni zapomnila prejšnjih obiskovalcev, od dihanja zarošene šipe pa tudi ne privabijo radovednih pogledov, ki bi naju zmotili pri spanju. Ali pa jim je preprosto bilo vseeno, na to nisem pomislil. Zbudilo naju je sonce.Iskanje pravega lokala za zapis prvega bloga je bilo kar komplicirano, vsi so bili zaprti do 11h, ampak

Danes začnem jutro v trgovini, da si kupim zajtrk in medtem ko se, oblečen v pajkice in razvezane inov8 superge, sprehajam med policami, pristopi gospod v srednjih letih in me ogovori. Bil sem prepričan, da se bo obregnil ob moja oblačila, on pa pa: "oprostite, tole bi vam rad prispeval za vaš projekt, čestitam za odlično idejo," in mi porine v roke 10€. Ne bi se moglo začet lepše in ko se mu lepo zahvalim, še kar malo stojim pri miru. Z nasmeškom nadaljujem proti blagajni. Z