Zapisi komika, ki teče

Triglav. Sliši se kot triglavi zmaj. Ki ga premagaš šele, ko mu oddrobiš zadnjo glavo. Pa že prvo si premagoval predolgo, premočna in preveč prebrisana je bila, vrat se je vesčas izmikal. Ampak na koncu si zmagovalec, lahko se pohvališ, ponosen si nase in ponosni so tudi vsi, ki te poznajo. Ampak ti zdaj želiš nekaj več. Spomnim se tistega trenutka ... Ko sva hodila po nekem bregu nad hotelom sredi zasneženega gozda v Avstriji in mi je razlagala, da hoje v hrib ne razume, da

Po tem, ko me je Jugoslavija popolnoma psihično izčrpala, tako zelo, da nisem niti zapisa za zaključek objavil, kaj šele, da bi v teku zares užival, sem poletje preživel festivalsko in se tekaško čistil. Mislil sem, da sem pripravljen na še eno pretežko preizkušnjo in se šel popolnoma uničit v Švico. Pogled nazaj na leto 2019 tako prinaša zelo lepe in tudi zelo grenke tekaške izkušnje. V novo leto želim vstopit z novo energijo, zato moram kar takoj na prvo možno trail tekmo.

"A si se spočil, al se boš na tekmi," je sms, ki mi ga je poslala Alenka in ga glasno preberem, da se vsi v avtomobilu nasmejimo do solz. Z mano v avtu sta dva Korošca in en Notranjc, dialekti se mešajo in izvabljajo sila zanimive poglede. Navadili se bomo. Še pred startom bomo govorili en jezik, jezik ultramaratoncev, ki gredo na pot v neznano, na preizkušnjo svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti. "Nimam pojma kje sem ... Ponoči so me eni tipi na čudn način ugrabli (nared

Pot me pelje skozi hrvaške vasice, ki so prav take kot v eni seriji iz otroštva, v kateri sta nastopala Dudek in Regica. Tista se je sicer dogajala v Zagorju, ampak pričakoval sem, da se bo zdaj od nekje pripeljal na kolesu gospod v modri delovni halji ... Na eni strani je bil pločnik ob hišah, tako da ni bilo treba tečt čisto ob cesti, pa tudi hiše so vsake toliko ponudile malo sence, kar mi je v tej vročini prišlo že prekleto prav. Čeprav sem začel pol ure prej, je bilo vro

Jutro začnemo z nalivanjem vode v rezervoar, da bo potem cel dan mir in bo imela ekipa eno stvar manj za razmišljat. Sonce že začenja pripekat in treba bo čimprej začet, ker je danes pred nami ena dolga etapa. Želja je namreč, da se pride čez mejo, kar bo pomenilo krepkih 60 kilometrov. Noge so na začetku lepo ubogale in ko je Simon oddelal svoje raztezalne vaje, se mi je pridružil še on. Po 500 metrih sva ugotovila, da tečeva v napačno smer in evo nam še en kilometer dodatka