Zapisi komika, ki teče

Moje oko je že od kakega tretjega dne zverzirano, da vidi naš avtodom na kilometer in več, včasih ga opazim prej kot bencinsko črpalko na kateri stoji. na osmem kilometru ga vidim in pred njim majhno črno piko. Bližje ko prihajam, bolj vidim, da mi ta pika maha in kmalu ugotovim, da maha Fiko, da bi me opozoril na avtodom in na križišče, kjer moramo zavit. Res me je nasmejal. Ampak sem vesel, v vsakem trenutku se trudijo, da ne bi zašel, da bi bilo vse čimmlažje. No kolikor l

Pprebudi me dež, ki prasketa po strehi in brez pomisleka se še malo pokrijem čez glavo. Dež bo nehal preden se naslednjič odkrijem Simon je pripravil jajca na oko, Nika pa se ukvarja z aplikacijo, ki kar noče pokazat prave poti proti naslednji destinaciji. Težava je v tem, da v njej ni mape Kosovo po moje, ampak prepustim ukvarjanje s tem ekipi. Vem, da bodo našli najboljšo rešitev, da bomo šli naprej po najkrajši in najboljši poti. Žal nova aplikacija ni bla najboljša rešite

Lepo se je zbudit v hotelski sobi včisti posteljnini in it še 1x pod tuš in potem te na viberju že čaka mesiđ, da bi te organizatorji radi odpeljali še na zajtrk. Čez pol ure bodite pripravljeni, v resnici ni bilo nekaj izbire, treba je it. Marija in Vladimir sta bila res super gostitelja do zadnje sekunde. V hotelu 7 se še podpišem šefici za v okvir in zahvalim za prijaznost, potem pa že nenačrtovan ogled mesta, ker je seveda nedelja in iskanje restavracije za zajtrk ni bilo

Do Skopja imam dobrih 35 kilometrov, to bi moralo bit končano zgodaj popoldan. Z optimizmom se poženem na pot roti stand-up nastopu številka 2. Na levi je nogometno igrišče in na njem koze in krave. Zgledajo zelo zainteresirane, kot bi čakale, da jim nekdo vrže žogo. Mora biti zabavno igrat nogomet, ker dvomim, da gredo za črto, ko je čas za veliko potrebo :) Gremo na prvi hrib in razočaranje je očitno. Vrh hriba je namreč eno veliko smetišče. Po tem, ko sem včeraj bil navduš

Nika gleda v svoj telefon “Kakoooo? Včeraj je kazalo 48.” Pogledam še jaz … Pred mano je najdaljši dan, pred mano je 60 kilometrov. Pri čemer imam nos popolnoma zamašen že tretji dan in ne gre na bolje in danes tudi kašljam kot star kadilec. Veter je naredil svoje in hladne noči, ki se jih ves pregret od teka po soncu ne zavedam. Leva noga boli nad gležnjem, oteklina je postala čez noč samo še večja in bolj rdeča, na otip je noga vroča. Očitno bo danes grozen dan, če tega pre