top of page

#standupmaratonec na Zlatorogovi poti 20: Mrzlica


Vsako jutro, ko se zbudimo v neki hiši, se počutim, ko da bi Jerry parkrat zapeljal čez mene. Sem šel preverit, pa ni, je bil prav tam parkiran, kjer sem ga pustil zvečer.

Iskanje lokacije na googlu je bilo bolj jalovo početje, res se bo treba vrnit v čas papirnatih zemljevidov, ko smo zaupali geografom in predvsem svoji zdravi pameti.

Na lokaciji nas že čaka nekaj ljudi, ki bi radi čimprej v hrib, pa čeprav je do štarta še 20 minut. Tu sta Maja in Damjan pa Alenka in Iztok iz Ajdovščine s sinom in še par neznancev.

Čaka nas tudi ati Mario z Jaga Babo, našim novim prevoznim sredstvom in prebivališčem do zaključka turneje. Sicer imamo težave z lučmi, ampak to bomo uredili zelo hitro.

Tik pred odhodom se pripelje še Špela in medtem, ko jo čakamo, da se pripravi, še babica z vnučkom, ki ju pripelje taxi. Vse za dober namen.

Povzpnemo se v prvi hrib in kliče me Žiga od Balkan campers, da prihaja in bo na hitro pogledal luči.. Dogovoriva se, da mu pustim ključe in medtem, ko nas ne bo, bo uredil zadeve. Manjša napaka je odpravljena veliko preden se mi vrnemo v dolino.

Tečem za predhodniki in jih kmalu ujamem na poti, nato pa se v zložnem tempu vzpenjamo proti tabli, kjer se odločimo za daljšo varianto, čez vrh Mrzlice. Na vrhu srečamo nekaj planincev.

Špela brez besed skoči na kamnit stolp in izvede lastovko. Brez besed me izzove in že sem tudi jaz na eni nogi. Njena je lepša. Ampak samo na sliki. :P

Spustimo se proti domu na Mrzlici in že na daleč nas pozdravi vonj po čevapčičih. Oskrbnik doma z zvončkom na palici je držal besedo. Ampak samo za mesojedce, hehe.

Z Boštjanom iščeva najboljše lokacije za najino foto zgodbo. Tokrat se odločava med različnimi gugalnicami v otroškem igrišču pred domom.

Medtem se nabere že kar nekaj ljudi in obeta se dober nastop. Pokliče David in po nekaj klicih ugotovimo, da se oddaljuje od lokacije in da ne bo prispel pred začetkom nastopa. Z Duletom se odločiva, da podaljšava svoje sete in izvedeva nastop sama.

Ponovno je kar nekaj ljudi na terasi zgoraj in čeprav jih nastop zelo očitno zanima,

se ne spustijo po stopnicah, raje gledajo komika v hrbet in se čudijo, da jim šale niso tako smešne, če ne vidijo obraza.

Dule odlično začne in takoj je publika na njegovi strani. Od oblačil iz druge roke do potovanja z Al Italio je publika na njegovi strani, smejijo se in uživajo.

Tudi meni gre danes spet dobro s šalami na očeta, tek in celo nekaj novimi anekdotami, ki so nastale v teh dneh. Končno so se začele rojevat, mogoče pa le nekaj uspe do zaključka.

Res je lepo videt, da se publika zabava, to nam vedno da krila za naslednje dni in za naslednje podvige.

V spodnjem delu imajo sicer samo čevapčiče, se a zato na zgornji terasi lahko najemo tudi vegetarijanci. Mogoče pa zato niso hotli prit dol tisti ljudje, ki so samo zviška opazovali. Ajdovi žganci in gobova juha so se prilegli, še bolj ker so spet bili na račun Koboljevih. Pridejo od daleč in potem še plačajo, to so tapravi. Hvala Alenka in Iztok.

Še slikanje z oskrbnikom koče za naslednjo osebno, pa lahko gremo v dolino, kjer nas čaka popravljena Jaga Baba, da nas odpelje v Ljubljano.

Imamo podaljšan dan in gremo spet v Ljubljano na regeneracijo.

Najboljša regeneracija je v indijski restavraciji Maharaja, še boljša v postelji z masažo. Zjutraj pa ljubljanske obveznosti in dofilavanje zaloge red bulla pri Mateji. S posebno nagrado, ki jo pokažem v naslednjih dneh :)

Single Post: Blog_Single_Post_Widget
bottom of page