No tags yet.
Počivališče na poti do Sviščakov je obliznilo sonce, ko sva z Boštjanom pokukala iz spalnih vreč. Kruh maslo in med naju bosta pognala v petkov dan, naberem obilno količino kopriv za špinačo, potem pa se odpraviva proti naslednji lokaciji, slaščičarni Ajdovščina, ki sva jo okupirala kot sva zdaj že naučena. Preveriva vtičnice in wireless internet in že tipkava po raunalnikih, da bodo na dan prišle odlične slike in tak zapis okoli njih.
Družbo nama delata kava in čaj, privoščiva pa si tudi ogromen brownie s sladoledom in smetano. Saj bova porabila na poti na Čaven, se prepričujeva in se kar ne pobereva iz lokala, dokler ne prejmeva prvega telefonskega klica, če kmalu prideva v Predmejo, kjer je medtem že začel padati močan dež.
Strele so trgale ozračje, ko sva se približevala zbirnemu mestu, dež je na veliko padal po avtu, ampak seveda nas to ne bo ustavilo. Na parkirišču je lepa množica ljudi, čajajo tudi Sara, Šumi in Dule, saj smo dogovorjeni, da gre Šumi tokrat z nami peš do vrha. Nekaj se poskuša izmuznit, ker nima oblačil za preobleč, ampak ga hitro oblečem, nekako pa tudi noče izpast pussy pred Anko, ki se pripelje z njim, da ga bo spremljala do vrha.
Tekači Vipavske doline so bili naša družba danes na poti in na standupu, čakal nas je tudi gospod, ki nas je prehitel že na Snežniku, za nami pa je prišla še že poznana Katja, prav tako s Snežnika. Zdaj se bodo obrazi verjetno začeli ponavljat, kar me zelo veseli ...
Dež je malce ponehal, ampak nebo vseeno še vedno joka, ko se premaknemo s parkirišča po stopničkah in dalje proti Čavn Šumi in Anka pobegneta naprej, malce me skrbi, da bo neizkušeni komik na sredini poti omagal, ampak se lepo drži, žene nas v svojem tempu vse do vrha. Bravo Šumi, dobro si se odrezal za svoj prvi vzpon.
Dež ne neha, ampak ga čez veje ne čutimo, vseeno pa na vrh prilezemo precej mokri. Zgoraj neha, če bi krenili malce kasneje, bi verjetno bili tudi manj mokri, ampak potem bi pač bilo že kičasto, ne more nas dež vsak dan popolnoma obit.
S Šumijem imava še krajše razkazovanje teles. Nimava sicer six packov, za 4. dan se zadovoljiva s two packi. Tupack in Šupack v akciji.
Dule začne današnji nastop in takoj dobi precej številčno publiko na svojo stran, smejijo se mu celoten nastop. Tudi Šumi odlično nadaljuje, šale o mami gredo očitno vedno najbolje skozi.Moj prvi smeh je izvala izjava, da mi je uspelo pripeljat dva “čefurja” v hribe, potem pa je šlo vse precej gladko.
Posladkali smo se z odličnimi štruklji in se počasi podali v dolino. Zaradi oblačnosti se je precej hitro stemnilo, na srečo smo še pred temo prišli v dolino, saj ravno danes nismo imeli lučk, ker je bila pot na Čaven med tistimi krajšimi.
Poslovimo se od Sare, Šumija, Duleta in Anke in Šumija zvabimo še na jutrišnji vzpon na Nanos. Ni čisto prepričan, bomo videli če res pride, Nanos je vsekakor malce resnejši hrib od Čavna.
Alenka, ki je zbobnala na kup vse Vipavske tekače, in Iztok sta naju povabila na pizzo in predvsem vztrajala, da greva k njima domov pod tuš. Pizza je pasala ko ata na mamo, tuš pa definitvo kot budali šamar, saj sem se čisto prenovil. Solarni tuš je sicer čisto OK alternativa, ampak vsake toliko se je fajn stuširat s toplo vodo. Ko sem stopil izpod tuša, so na mizi že bile palačinke z nutello. Pojedel sem eno, več nisem mogel po pizzi, čeprav so bile odlične. Tako sva že imela zajtrk za jutri, pa ne samo za naju.
Hvala Alenka in Iztok za celostno oskrbo, počutil sem se, kot da imam ob sebi dnevni support.
Še en odličen dan je tako za nami, z Boštjanom sva se podala proti Razdrtemu in parkirala kar na zbirnem mestu v Razdrtem. Tako bova zjutraj lahko spala do zadnje minute.
Se vidimo jutri na Nanosu.