No tags yet.
Danes začnem jutro v trgovini, da si kupim zajtrk in medtem ko se, oblečen v pajkice in razvezane inov8 superge, sprehajam med policami, pristopi gospod v srednjih letih in me ogovori. Bil sem prepričan, da se bo obregnil ob moja oblačila, on pa pa: "oprostite, tole bi vam rad prispeval za vaš projekt, čestitam za odlično idejo," in mi porine v roke 10€. Ne bi se moglo začet lepše in ko se mu lepo zahvalim, še kar malo stojim pri miru. Z nasmeškom nadaljujem proti blagajni.
Zdaj pa nazaj na prvi dan.
Budilka je začela tulit že nekaj čez 5, ker seveda v ponedeljek nisem spakiral stvari. Ponavadi nimam problema vstat, posebno kadar me motivira nekaj večjega, kar bom ta dan počel, tokrat pa 2 uri spanja vseeno ni bilo dovolj. Ne bom rekel, da ni bilo vredno preživeti prejšnjega večera v najboljši družbi, ampak potem še pranje cunj z vonjem po Vipavi in 2 uri spanja pač ni bilo dovolj ...
Nekaj čez 6 poberem Boštjana in nadaljujeva proti Tržiču, kjer naju pričakujejo ob 7h na Balkan Campers, da prevzameva svoje domovanje za naslednjih 33 dni. Na parkirišču nama Žiga razlaga najosnovnejše stvari uporabe starejšega predelanega kombija po imenu Jerry, dež pa že pričenja kazat svojo današnjo voljo ... Brez fotke ne gre, potem pa že drvim v Ljubljano, na Zajtrk prvakov radia Antena. Ko bi vsaj nekaj skuhali, ne pa da me potegnejo :D
Seveda zjutraj zaradi naglice in zgodnje ure pozabim par pomembnih stvari za izvedbo projekta, zato je treba nazaj domov in malo bolj z razmislekom še enkrat spakirat stvari.
Jerry se premakne iz Ljubljane in v smeri prve lokacije in kmalu smo v Podgorju na parkirišču, s katerega se bomo čez dve uri pognali v prvi hrib. Popolnoma brez pričakovanj glede udeležbe, sploh ker se nad nami zbirajo črni oblaki in kmalu začne iz njih padati prvi dež. In namesto, da bi ponehoval, je vedno močnejši.
Pripelje prvi avto in iz njega stopijo 3 pohodniki. Pravijo, da bodo kar krenili in nas počakajo na vrhu, ker oni da gredo res počasi. Super, se vidimo na vrhu torej. Zdaj se še močneje vlije in z Boštjanom se skrivava v avtu.
Pripeljeta se naslednji, tokrat par. Pomahamo si skozi zarošene šipe in se sporazumemo, da bomo počakali v avtu, dokler se ne razjasni. Prideta še Anja in šestletna Tinkara in prineseta sonce. Ura je 17:30, čaz našega odhoda in dežja ni več. Celo Gregorja prepričamo, da mora na vrh, saj nas tam čaka ekipa televizije Koper in če se je že pripeljal do sem, bo valda šel do vrha.
Predsednik planinskega društva nas je prišel pozdravit na start in tudi ta lepa gesta nam je dala krila.
Pot nam ponuja povsem drugo sliko, skozi vejevje posveti sonce in kar hitro zagrizemo v vlažne in drseče kamne. Tempo nam odmerja Tinkara in če smo na začetku mislili, da bomo šli zaradi nje kaj počasneje, zdaj vidimo, da nas bo gnala do vrha. In nas tudi je :)
Vsake toliko se na nas vlijejo kaplje s krošenj dreves, ampak to nas nič ne moti, ogreti smo in uživamo. Pogled iz gozda na travnik prečudovitih narcis privabi nasmeške na obraze. Pa tudi telefone v roke. Danes smo že vsi po malem fotografi. Vsi iščemo motive za svoje pametne telefone, s katerimi bomo navdušili prijatelje na facebooku ali instagramu.
Ozremo se navzdol proti Trstu. Čudovito. Še bolj čudovit je pogled na drugo stran, kjer na hribu še vedno z ogromnimi belimi črkami piše Tito.
Posnamemo en skupen skok za končni video z razgledi in že smo v koči, kjer nas pričakuje video ekipa, Šumi, Marko Žerjal in Sara ter kar nekaj planincev, ki so prišli po drugih poteh. Sredi prvega nastopa se nam pridružita še dve ekipi in na koncu je že kar lepa druščina in nastop odlično uspe. Šumi jih takoj nasmeji s svojim "savc" humorjem, Marko nadaljujej s kako bolj črno, jaz pa zaključim s par tekaškimi in povabilom na dobrodelnost.
Po nastopu se še malo poslikamo in že drvimo v dolino. Medtem se je še malce shladilo in čimprej hočemo do avtomobilov. Dež začne spet padat, ko že sedimo v avtomobilih, nekdo je res bil na naši strani, ko je odrejal vreme.
Testeninska bomba z zelenjavno omako je res pasala in že sva v spalkah. Me res zanima, čez koliko dni bom pogrešal pravo posteljo in mi nadomestna dormeo kombi varianta ne bo dovolj. Vem koga bom pogrešal vse čas in telefonski pogovor pred spanjem mi kmalu ne bo dovolj.
Zdaj pa počasi novemu hribu nasproti, se vidimo na Kokoški.