Prespat na parkirišču, ki je izhodišče naše naslednje poti, se je izkazalo za odlično idejo. Tako imamo še kar nekaj časa, preden začnejo kalati prvi planinci. Pijemo kavo in čaj, zraven pa se bašemo z nekakšno vegansko nutello iz avokada in kakava, ki jo je po receptu masterchefove Lucije pripravila Katarina :D
Kočevsko planinsko društvo se je zelo potrudilo pri promociji in na parkirišče so začeli kapljati prvi planinci in nas pozdravljat. Čas je za craft "tekaške gate". Prideta tudi Janez in Ivek, danes spet presenetita s svojim prihodom in navdušeno si stisnemo dlani. Pritečeta Mountain Lion in njegov prijatelj, ki sta že oddelala jutranji trening. Prvi ostane z nami in nas kasneje povede po poteh proti gradu in tabli.
Planinci se kar sami podajajo na pot, ker se malce bojijo, da bom preveč drvel proti vrhu, čeprav se res prilagajam, ampak OK, očitno bomo danes imeli svojo turco.
Pride Tina, ki sem je zelo vesel. Zaradi bolezni že nekaj časa ne more biti del naših alive treningov in ker manjka motivatorka, so treningi precej redkejši kot lansko leto. Sem vesel, da se je pridružila na današnji poti in s seboj pripeljala še mamo.
Tu je še Bito, kitarist skupine NčOdNč in Boštjanov prijatelj iz okolice. Že smo na poti proti hribu. Gremo precej hitro, ampak dohajamo eden drugega. Lion nas pelje najprej na Grad Fridrihštajn. Gremo pogledat, če je Veronika kak del čipkastega perila pustila tam, ampak ne kaže najbolje. No, verjetno so ga že našli naši predhodniki.
Prehitimo precej planincev in si zaželimo dobro jutro in veselim se snidenja pri koči.
Na gradu nekaj fotografij in nekaj zgodbic, potem pa proti tabli na Mestnem vrhu. Tabla, ki je pomembna za komunikacijo, v primeru ko odpovedo vse ostale zveze. Zanimivo, nekje na ravni dimnih signalov, se mi zdi. Ampak razgled je lep, pod sabo vidimo Kočevje.
Vmes naletimo na opustošen gozd, posledice žledoloma in kasneje lubadarja. Ne zgleda lepo. Na delu, kjer ljudje ne smejo žagat, ker je gozd zaščiten, je narava sam aposkbela za razredčenje gozda.
Z vrha proti koči, zdaj malce stopimo na plin. Moramo bit ob 11h tam, da lahko naredimo nastop čimbolj točno. In smo. Točno ob 11h, nastop izvedemo le nekaj minut čez.
Zgoraj je že vse pripravljeno na nastop. Sara je s komiki postavila ozvočenje, majice so na prodajnem mestu, transparent se tokrat kar z vijaki pritrdi v steno. Kar nekaj ljudi se je nabralo, malo seveda pomaga vreme, ampak res je super, kadar se lokalno planinsko društvo angažira in pomaga pri promociji. Nastop je boljši, denarja je več, vsi smo boljše volje.
Danes z nami nastopa Mladen, ki je doma v Ribnici in mu je lokacija blizu. Šumi otvori pred njim in je kot vedno odličen, ampak vseeno paše malo spremembe. Nekatere šale poskuša povedat bolj po slovensko, mogoče ker je v publiki veliko otrok, pa ne delujejo tako dobro. Ko dobivaš batine u naprej, so to batine, jebiga ... ne more bit tepež :D
Mladen rutinirano zajadra v svoj material in dobi precej smeha. Ne pozna se mu, da je redkeje na odru.
Jaz spet uživam v nastopu. Kar nekaj ljudi poznam in všeč mi je ambient. Eden lepših na tej poti verjetno, čeprav mi je bilo povsod precej všeč. Ko končam, me skupina pokliče k sebi. Hočejo, da izvedem eno šalo samo za njih, ki sem jo danes izpustil in jim je bila prejšnjič všeč. Zanimivo. Trudim se, da ne bi ponavljal istih šal pred istimi ljudmi, potem pa jih ravno to zbega.
V dolino gremo s pospešenim korakom in pešci prehitimo vozače.
Rezervni ključ pride prav in ekipo lahko povabim na mlačno pivo in toplo vodo. Razvije se debata, ne mudi se nam naprej.
Z Boštjanom se odpraviva v Ljubljano. Naslednja destinacija je Blegoš in Ljubljana je med potjo. Imam krajši poslovni sestanek. Ni tako kratek, ampak je poslovni. Vsako možno luknjo izkoristim. Komaj čakam tuš in masažo. Pa čeprav ne bom priznal, da sem vmes smrčal. Posnetki so montaža!