#standupmaratonec na Zlatorogovi poti 24: Planinska koča pri Gospodični

Prebudi naju že precej toplo sonce, ki je ogrelo Jago babo čez krošnje dreves. Za nama je 23 dni hoje v hribe in počasi se že pozna utrujenost stalnega pohajkovanja, prevežanja v starem kombiju, spanja in prehranjevanja na čudnih mestih, tuširanja s solarnim tušem, kopanja v potočkih in ostalih ljubkih stvari iz sveta kampiranja.

Čisto lep dopust bi bil lahko, če tole ne bi bilo samo del večjega projekta, v katerem se veliko hodi in nastopa.

Nabrali smo že lepo vsoto denarja za otroke iz projekta botrstvo in to me veseli, ampak vseeno prvi del dneva preživim na računalniku, da bi o svojem početju obvestil še več ljudi in razmišljam o načinih, ki bi v naslednjih 10 dneh nakapljali v malho za otroke kar največ. Odpišem nekaj mailov in se posvetim svojim vsakodnevnim obveznostim, na žalost ne morem povsem odmisliti vsega, ker je poletna festivalska sezona že čisto preblizu. Treba je urediti detajle za festival LENT, Overjam, Pivo in Cvetje, se dogovoriti za poletno sezono stand-up komedije v Ljubljani, tu so še redni nastopi komikov in skupin S.A.R.S. In Brkovi ...

Na zbornem mestu je deset ljudi, ki naju bodo pospremili proti vrhu, ne skrbi me, ker vem, da bo na vrhu spet dovolj ljudi za nastop in se bomo spet imeli super. Imamo enak tempo, zato gremo lepo zložno vsi skupaj proti vrhu.

Bogdan in Mateja sta razočarana nad obiskom, pravita, da sta večkrat povabila svoje škrate in gospodične, ki redno hodijo na ta vrh in se vpisujejo v knjigo, ampak očitno ni zaleglo. Jaz nisem razočaran, veselim se vsakega, ki pride, tako je bolje.

Prehiti nas domačin, ki nas lepo pozdravi in moji današnji sopotniki ga veselo pozdravijo. Kot nekakšen dolenjski Kosobrin je, nasmejan pod sivo brado in predvidevam, da gre vsak dan tukaj v hrib. Mogoče je pa on ta škrat iz zgodbe, samo še gospodično moramo najt.

Sprehodimo se po poti proti izviru Gospodična in le nekaj metrov nad njim je naša današnja destinacija nastopa, koča pri Gospodični. Pa smo jo našli.

Z mano nastopata Šumi in Dule, oba sta v teh dneh naredila ogromno odličnih nastopov in tudi danes je tako. Skupaj nasmejemo pohodnike, te ki so prišli z mano in tiste, ki so že bili gor. in obiskovalci so zadovoljni, tudi z donacijami to pokažejo.

Nastop sicer zmotita dva zapoznela planinca, ki najprej nista vedela, kam sta prišla, vendar sta se zavedla in kmalu sodelovali pri programu, čeprav sem ju na začetku svojega nastopa malce okaral.

Po nastopu se je treba malce okrepčat, danes je na sporedu golaž. Pa sem spet odpadel :D

 

Skupaj gremo v dolino. Imel sem namen še skočiti na Trdinov vrh, ampak sem moral nujno oddat še članek za Večer, nekašen dnevnik celotnega tedna, ki bo izšel v nedeljo. Je pa spust v družbi prav tako prijetna sprememba po treh dneh bezlanja.

Na parkirišču vsem ponudim češnje, ampak jih vsi imajo že doma.

Študentka Kaja se pohvali, da ima doma celo štrudel iz češenj in povabi k sebi. Kasneje sicer zanika povabilo in tudi Boštjan pravi, da sem to samo jaz slišal. Po poslanem smsu mami gremo in z Boštjanom zasledujeva rdeči avto pred sabo v sončnem zahodu. 

Spoznava mamo in očeta, ki sta prijetna in po dveh kosih češnjevega zavitka smo že globoko v debatah o vsem mogočem. Jasno je, da bom članek oddal šele pozno ponoči. Hočeva že oddit, pa se oče odloči in ponudi še malo sira. Odličnega sira.

Pokaževa Jago babo in starša sta navdušena, vmes pa se še dogovorimo, da bo Kaja prišla na Triglav. Ne mi zdej, da sem spet samo jaz to slišal.

Po prijetnem druženju se obeta še neko nakazilo na TRR ... wup wup ... Hvala dobri ljudje.

Priprava večerje iz domačega zelja in krompirja bo očitno prišla na vrsto danes zvečer.

 

Na cesti proti Semiču še zanimiva izkušnja z norim voznikom, ki naju je najprej osvetljeval z dolgimi lučmi, ko ga je Boštjan spustil naprej, pa se je ustavil in šel potem spet za nama. Z dolgimi seveda. Tak nori zasledovalec. Na srečo je po nekaj kilometrih odnehal in sva se samo čudila.Hočem spisat članek do konca in ga poslat na Večer, pa sva čisto brez signala. Dobrodošli v Beli krajini. Najdeva odcep, ki bo ponudil prostor za spanje in prostor za pošiljanje maila. Dolgo sedim na cesti in popravljam text, na bližnji kmetiji pa se zaganjajo psi. Motijo jih šumi v gozdu, ki postajajo vse glasnejši. V nekem trenutku tudi meni postane neprijetno in ker je ura že zelo pozna, grem spat.

 

Kmalu se začne nov dan, pred mano je še 9 destinacij, malo se že veselim zaključka na Kredarici in predvsem predaje čeka puncam iz Botrstva.

Please reload

Our Recent Posts

NOVOLETNI SLO TRAIL 2020 po dolgem psihičnem okrevanju prva trail medalja

March 24, 2020

SWISSPEAKS TRAIL od ledenika do halucinacij ob jezeru

September 20, 2019

Tek po Jugoslaviji, #DAN_27 Višnje

June 16, 2019

1/1
Please reload

Tags

Please reload

 

Slovenia

©2018 by #standupmaratonec. Proudly created with Wix.com