#standupmaratonec na Zlatorogovi poti 19: Mariborska koča na Pohorju

Zbudim se malo čez 4, da zbudim moje veselje, ki mi pride delat družbo za vikend. No, če sem sploh kaj spal, saj sta Šumi in Lacky družno vlekla drete celo noč. Čeprav ima Nika popolnoma skrušen glas, se ga razveselim. Ne grem nazaj spat, kot je bilo v planu, raje pojem kosmiče z odličnim jogurtom z okusom pečenih jabolk s kmetije Selinšek in že sem na poti proti železniški postaji kjer poberem Niko, da se nam pridruži na poti na Pohorje. 

 

Pod pohorsko vzpenjačo pridem točno, čaka me ekipa POP IN, da naredimo intervju, z novinarjem Večera in novinarko Radia Slovenia pa se dogovorimo za pogovor na vrhu. Na klopici me že čaka 24urka Beba Ščap, rekreativna ekstremna športnica, s katero sva se povezala na 24 ur Kristalne palače. Potoži nad poškodovanim kolenom, ampak en vzpon na Pohorje zanjo res ne bo nič posebnega, celo pri govorjenju v hrib ji ni zmanjkalo sape :)

Prileti Soki, bobnar skupine Elvis Jackson in oče projekta 20 za 20, s katerim osnovne šole obdaruje s prepotrebnimi glasbenimi instrumenti. Že preko 100 jih je obdaroval s pomočjo dobrih ljudi in bil lani za to nagrajen z Žarometom za družbeno odgovoren medijski projekt, enakim kot ga letos dobim jaz. Pomeniva se o eni in drugi akciji, oba imava predvsem veliko dobrih izkušenj, slabe sproti pozabiva, ker je nasmeh otrok tako pomemben. In ti, ki to bereš, si že poslal sms BOTER5 na 1919? Ali se vidiva na naslednji lokaciji? :)

Pride Jernej iz Permakulturnega inštituta Maribor in prinese zabojček sveže zelenjave za naslednje dni. S prvim zabojčkom sva bila izjemno zadovoljna, zelenjava je res sveža in biološko, ekološko pridelana. Solata, korenje, mlada čebula, zelje, koromač, peteršilj, rdeča pesa ... same dobrote. Komaj čakam, da pade v skledo in kar zagrizem v korenček, ki me vabi. 

Ljudje se mimo nas že vzpenjajo navkreber. Danes nas bo veliko, tretji skupni dogodek Zlatorogove turneje, ki poveže moje in Laško ljubitelje v eno, pa še v Mariboru je Vikend športa, Pohorje pa je že tako zelo priljubljena lokacija Mariborčanov. Na lep sobotni dan.

Vzpnemo se po smučišču navkreber in hitro dvignemo pulz na delovne obrate in telo se ogreje. Pogovor zamre, le še vsake toliko kaj rečemo, ko grizemo v strmino. Pohorje sem že večkrat prehodil in pretekel, lani v Betkinem projektu Od vzhoda do vzhoda celo velikokrat v 26 urah, pa me vseeno vsakič preseneti njegov naklon.

Danes z nami hodita oba nastopajoča komika. Šumi je zdaj že pravzaprav del stalne ekipe, danes ga obujemo v gojzarje, da jih preizkusi za vzpon na Triglav, z njim je tudi prijatelj Lacky, ki ga tudi treniramo za vzpon. Zgleda si oba želita postat prava Slovenc še pred mano :). Hodi pa tudi David, ki je danes z nami prvič.

Tudi ekipa Plankton media je danes povečana, tukaj sta Boštjan in Katarina z veliko opreme, danes si obetamo nekaj lepih kadrov za zaključni video. Boštjan je v tem projektu kot nekakšna šerpa v Himalaji. Naredi veliko več kilometrov od mene, na koncu ga pa niti na slikah ni, ker je on slikal. Danes ima tudi on svojo šerpo, saj Katarina pomaga z nošenjem dodatne opreme.

Na razgledni točki "nad Lukejem" naredimo selfija, priključita se nam še očka in sinko, ki je hotel samo naprej. Odličen tempo, bravo mali. Na vrhu se srečamo in tudi kasneje nazaj grede nas prehiti z odločnim korakom v dolino.

Krajša ravnina pod sedežnico in že nad seboj zagledamo Bellevue, kjer je veliko ljudi.

Čakata me tudi mami in oči (uf kolk dolgo pa že tega nisem tako rekel), ki mi tokrat že tretjič prihajata izkazat support (aha, mogoče pa zato). 

Množica je sedaj že precej večja, po ravninskem delu do Mariborske koče se nam ljudje iz vseh strani pridružujejo in jasno nam je, da nas bo danes res veliko.

 

Znani obrazi nas pozdravijo, ko se približujemo koči, vidim, da tukaj niso samo zaradi žigov in končne nagrade, ampak dejansko zaradi podpore projektu in s tem za pomoč otrokom v stiski iz projekta Botrstvo.

Po mikrofonu nas pozdravi Andrej, ki danes opravlja sve nalogi in bo moderator in DJ. Ljudje zaploskajo in nas res glasno pozdravljajo. Tukaj sta spet Janez in Ivek, res sta zvesta, tudi danes, ko se Janezu mudi na poroko, sta vseeno prišla.

Vseeno vidim, da bo danes izredno težak nastop, lokacija je izjemno zahtevna, ljudje zgoraj, ozvočenje spodaj. Spodaj še ustvarjalne delavnice za otroke, zgoraj pa hrana in pijača ... No, bomo nekako, smo tudi že na veliko slabših lokacijah nastopali, predvsem pa za precej slabšo publiko.

 

Na spodnji terasi nas že čaka Monika z majicami in pijačo, zraven je tudi gremo v hribe hostesa z žigom.

Zataknilo se je sicer že pri bobnanju ekipe za skok, ampak je Andrej vskočil in nabrali smo največjo ekipo do sedaj, toliko nas je bilo, da bi lahko že koga pohodil, če bi izvedel svoj značilni skok.

Takoj po skoku najavim Davida, da izkoristimo množico ljudi, preden nam pobegnejo nazaj na svoje klopice v zgornjem nadstropju. Številni se vseeno bojijo, da bi izgubili svoje mesto, ampak kritična masa ostane. Davidu ne steče, zatakne se mu, ni navajen na odhajajoče ljudi in kmalu zaključi svoj nastop.

Šumi je bolj suveren, ne ukvarja se z množico, ki je ni, nastopa za tiste, ki so. Šumi je v tem projektu vsaj zaenkrat najbolj suveren komik, lepo menja svoje šale, lepo pritegne množico na svojo stran, tudi za njega je tole odličen peskovnik in v naslednjem letu lahko od njega pričakujemo še veliko odličnih nastopov.

Jaz za začetek izvabim nekaj aplavzov tudi od zgornje lože, ozvočenje je dovolj glasno, da me vsi slišijo. Šale gredo sicer precej mimo, ker ne vidim smejočih se obrazov pred sabo. Vmes pomislim, da so mi tole pripravili nalašč, saj se nisem dovolj utrudil s hojo in bodo vsaj nastopi malo večji izziv. Najdem 2 para na svoji desni in ker mi hvaležno vračajo nasmehe, sem nekaj časa samo njihov. Nasmejim vrsto ljudi, ki čakajo na žige, pa spet skupino pred sabo. 

Zaključim in ljudje pridejo po podpise. Zgleda sem le zvezda tukaj na Pohorju :D ... Hecno mi je, ker vsi pravijo, da je bil super nastop, prej pa ni bilo nobenega odziva od njih. Pohvalijo izbor šal, ker tokrat nisem ponavljal repertuarja z Nanosa in Menine.

Pri Moniki sedi Oskar s psičko Dašo, Kaja in Julijan se igrata vsak na svoji strani, tudi Barbara je nekje. Glavna zvezda med otroci je spet naš Zlatko, ki pleše in poskakuje med njimi v veselje najmlajših in njihovih staršev, ki si lahko za nekaj trenutkov osvobodijo roke.

Tukaj je tudi psička s copatki in slinčkom gremo v hribe, ki jo poznamo od prej. Simpatična psička. :)

S Šumijem odigrava hitro partijo brcanja žoge v luknje in moram mu priznat premoč. Se vidi, da je nogomet doma bližje Savca kot Muljave.

Na žalost je bil tudi odziv na dobrodelno škatlo precej šibak, najbolj zato, ker so se večinoma iste face in seveda ne moremo pričakovat, da bodo vsakič darovali.

Posadimo še drevo, saj z akcijo gremo v hribe hočemo tudi opozarjat na ekološki pristop in ohranjanju narave, po kateri se gibamo.

V dolino se razdelimo, eni gredo z avtom, drugi z gondolo, jaz in Nika greva peš do kombija in potem v Maribor na kosilo. Jack and Joe naju nahranita do večera, ki ga danes dočakamo v Staršah pri Boštjanu, tokrat brez Monike in žagalnega okteta.

 

Pred spanjem gremo do kmetije Selinšek po nove zaloge jogurta, skute in sira za nadaljevanje, potem pa popadamo v postelje. 

 

 

 

 

 

 

Please reload

Our Recent Posts

PRED SONČNIM VZHODOM vzpon na Triglav, zahod, dva vzhoda, svetlobna aura ... in peklenski mraz

July 14, 2020

NOVOLETNI SLO TRAIL 2020 po dolgem psihičnem okrevanju prva trail medalja

March 24, 2020

SWISSPEAKS TRAIL od ledenika do halucinacij ob jezeru

September 20, 2019

1/1
Please reload

Tags

Please reload

 

Slovenia

©2018 by #standupmaratonec. Proudly created with Wix.com